Resen posel?

 

»Naklanskega župana Ivana Štularja sem vprašal po telefonu: Zakaj si mi zabodel nož v hrbet? Si morda pozabil, da si z mojo pomočjo dobil srednjo šolo v Strahinju, zdaj pa mi vračaš tako ... V občini Naklo imajo dvakrat višje plače kot pri nas in nobenih težav z brezposelnostjo.« (Tržiški župan Pavel Rupar na seji tržiškega občinskega sveta 22. marca 2006)

Zakaj se na Gorenjskem že devet let ne morejo dogovoriti, kam bodo odlagali smeti? Po referendumu, na katerem so občani Tržiča podprli preoblikovanje sedanjega odlagališča v Kovorju v center za 130.000 prebivalcev, Kovorjani pa so tej nameri odločno rekli ne, je vsak pričakoval, da bo župan skupaj z občinsko upravo ob pomoči ministrstva za okolje vsaj poskušal nagovoriti nasprotnike doma in sosede h kompromisu. Kajti 19. decembra lani je župan Rupar dejal, da pozitiven izid referenduma še ne pomeni, da center za ravnanje z odpadki v Kovorju bo, ampak je to le izhodišče občine Tržič za dogovarjanja s krajani Kovorja, Hudega in Zvirč. »Če pa se s prebivalci bližnjih naselij ne bomo sporazumeli, bomo obvestili občino Naklo, da nadaljuje s pobudo za gradnjo regijskega centra na Tromeji. Odgovornost za podražitve storitve ravnanja z odpadki bi morali v tem primeru nositi tisti, ki so z manipulacijami vzbujali neutemeljene strahove med krajani Kovorja,« je za Informa echo izjavil Rupar.

A v treh mesecih po referendumu se s Kovorjani nihče ni pogovoril. V javnost so pricurljale le vesti, da je Tržič v soglasju z ministrstvom poslal občinam pogodbe o sofinanciranju medobčinskega centra za ravnanje z odpadki v Kovorju. A te pogodbe niso do roka podpisali v nobeni občini. Vzrok: preveč je komercialna.

Za preračunljivce so se zdaj izkazali v Naklem. Čeprav je bila tudi njihova Tromeja že leta 1998 v študiji poleg Kovorja in Tenetiš predlagana kot dobra lokacija, se je župan Ivan Štular »zbudil« tik pred tem, ko je bilo treba podpisati dokument s Tržičem. Prekaljeni politik je občinskim svetnikom post festum prejšnji četrtek razlagal, da je dan pred sejo konzorcija Cero k njemu prišel »eden od Pavlinovih« in mu potožil, češ da je že star in predlagal, da občina odkupi njegovo zemljišče. Mimogrede, Pavlinov je v Podbrezjah malo morje, kdo je ponujal zemljišče, pa ni mogoče razbrati v nobenem dokumentu. Občinski svetniki in novinarji smo namreč prejeli gradivo, v katerem je župan v 12 vrsticah razložil svoj pogled in ponovil formulacijo, da mu je »eden od Pavlinovih ponovno ponudil naprodaj zemljišča na Tromeji«. Le malokaterim naklanskim svetnikom je šlo v nos, da župan za takšno ponujanje ni imel ne soglasja krajanov ne svetnikov.

»Bernarda (Podlipnik, podsekretarka na ministrstvu za okolje, op. a.) me ni prijazno pogledala, vsi drugi, ki so tožili nad previsoko ceno, so bili navdušeni, saj konkurenca mora biti,« je o dogajanju na sestanku konzorcija Cero poročal Štular. »Tudi če moj predlog ne bo sprejet, naj se ve, da delam v dobro občanov. Še prej pa moramo dobiti vaše soglasje in soglasje Podbrežanov, a ne vseh, saj to ni potrebno, ter lastnikov. Nikogar pa ne bom pregovarjal in še naprej bom mirno spal,« je zatrdil župan, ki se bo jeseni kot član SLS že četrtič potegoval za županski stol.

V Naklem so svetniki kljub pomisleku, da ne poznajo ne finančnih ne okoljskih posledic, soglasno sprejeli županov predlog o rezervni lokaciji za zbirni center in odlagališče smeti za 200.000 prebivalcev. Ali so Podbrežani za »biznis«, bo znano v desetih dneh. Morda za koga neumestna primerjava, a vseeno tvegam. Leta 2000 so se v Naklem hudo sprli zaradi načrtovane gradnje sežigalnice. Med sabo se je takrat povezala pisana skupina ljudi in peticijami dosegla, da so problematiko resno obravnavali in da Naklo ni že a priori kraj, kjer bi se dalo postavljati ekološko sporne objekte. Več resnosti se pričakuje tudi zdaj.

Marjana Hanc: